APDEJT.si

Libanonski predsednik je izjavil, da je ostro nagovoril Alija Larijanija, takratnega sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, med srečanjem, in da je bil Larijani zaradi tega nezadovoljen. Trdil je, da mu je rekel, da je odgovornost za libanonske šiite njegova, ne Larijanijeva. Novice je zanikal vir iz sekretariata vrhovnega sveta za nacionalno varnost. Predsedstvo Libanona ima videoposnetek srečanja, ki bi lahko razjasnil dogodek.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom. Ob srečanju so bili doseženi zgodovinski dogovori za okrepitev sodelovanja med državama. Posnetek srečanja je hitro zaokrožil po spletu in postal viralen.

Iranski predsednik je izjavil, da Iran nikoli ni poskušal izdelati jedrskega orožja in da je iranski jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi jedrske energije.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za pogovore o odpravi sankcij proti Iranu, potem ko naj bi Iran zaprosil za njihovo umaknitev. Trump je dejal, da je "odprt za to", kar nakazuje morebitno spremembo v ameriški politiki do Irana.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Iranski zunanji minister Abbas Araghči je poudaril, da ima Kaspijsko morje za Iran enak strateški pomen kot Perzijski zaliv. Iran daje prednost sodelovanju z državami ob Kaspijskem morju in ocenjuje odnose z vsemi petimi sosedami kot odlične in strateške. Araghči se je srečal z iranskimi ambasadorji in vodji misij v Rusiji, Azerbajdžanu, Kazahstanu in Turkmenistanu, da bi razpravljali o širitvi sodelovanja.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Analiza Zacharyja Wolfa opozarja, da ameriška vojaška prisotnost okoli Venezuele sproža zaskrbljenost in vprašanja o morebitni ponovitvi scenarija pred vojno v Iraku.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl uvedbo sankcij proti državam, ki še naprej trgujejo z Rusijo, in nakazal, da bi se podobni ukrepi lahko razširili tudi na Iran. Trump je dejal, da republikanci v ameriškem Kongresu pripravljajo stroge predpise, ki bi kaznovali vsako državo, ki sodeluje z Moskvo.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.

Izraelska televizijska mreža je poročala, da je 27-letni Izraelec, ki je bil aretiran zaradi vohunjenja za Iran, več kot eno leto komuniciral z iranskimi obveščevalci. V zameno za denar naj bi posredoval občutljive vojaške informacije in slike vojaških baz.

Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.

V Savdski Arabiji se je zgodila nesreča, v kateri je avtobus s indijskimi romarji, ki so opravljali umro, trčil s cisterno za gorivo na poti iz Meke v Medino. Umrlo je 42 ljudi iz Hyderabada, medtem ko so mnogi spali. Indijska misija v Džedi je vzpostavila nadzorno sobo.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Nobelova nagrajenka za mir, Maria Corina Machado, ki je pozivala k vojaškemu posredovanju ZDA v Venezueli, je ponovno obtožila Iran. Podrobnosti obtožb niso znane iz kratkega povzetka.

Nemška zvezna tožilnica je junija aretirala moškega, ki naj bi za Iran vohunil za judovskimi posamezniki in ustanovami v Berlinu. Sedaj poročajo o drugi aretaciji v povezavi z načrtovanjem napadov na judovske cilje. Moški je bil aretiran na Danskem. Obstaja sum, da je bil v stiku z iranskim vohunom.

ZDA so uvedle sankcije proti finančnim operaterjem, ki so prenašali več deset milijonov dolarjev iz Irana v Hezbollah. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so te osebe izvajale nezakonite transakcije za prenos denarja.

Po tem, ko je ameriški predsednik prevzel odgovornost za izraelski vojaški napad na Iran, je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bilo od začetka jasno, da so ZDA v celoti vpletene v ta napad.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.

Združene države Amerike obtožujejo Iran, da je načrtoval atentat na izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Mehiške varnostne službe naj bi preprečile iranski teroristični načrt. Izraelsko zunanje ministrstvo se je Mehiki zahvalilo za preprečitev napada.

Iran je označil obtožbe ZDA in Izraela o načrtovanju atentata na izraelskega veleposlanika v Mehiki za "absurdne in smešne".

Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Iran trdi, da je ameriški predsednik Donald Trump s svojo nedavno izjavo razkril neposredno vpletenost Združenih držav v izraelsko agresijo proti Iranu junija. Iranske oblasti poudarjajo, da je Trumpovo priznanje dokaz ameriške medeodgovornosti za dejanja Izraela.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je pozval Varnostni svet ZN k nujnemu zasedanju zaradi "izjemno zaskrbljujočih" izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju testiranj jedrskega orožja. Opozoril je, da takšne izjave resno ogrožajo mednarodni mir in kršijo mednarodne obveznosti ZDA.

ZDA obtožujejo iransko Islamsko revolucionarno gardo, da je načrtovala atentat na izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz Einer, konec lanskega leta. Po navedbah ameriških uradnikov je bil načrt, ki se je začel iz iranskega veleposlaništva v Venezueli, preprečen s strani mehiških varnostnih služb. Izrael se je zahvalil Mehiki za preprečitev načrta, medtem ko se iranska misija pri ZN ni odzvala na komentar.

Ameriški in izraelski uradniki so razkrili, da je iranska revolucionarna garda načrtovala umor izraelskega veleposlanika v Mehiki. Načrt naj bi bil preprečen poleti.

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.

Iranski namestnik zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je ponovil, da Iran ne želi jedrskega orožja in je pripravljen na miroljuben dogovor z ZDA. Ob tem je kritiziral ZDA zaradi protislovnih sporočil glede iranskega jedrskega programa.

Turčija je izdala naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih ministrov. Medtem Iran zanika obtožbe o načrtovanju napada na izraelskega ambasadorja. V ločeni novici so vojaški pravniki v Izraelu opozorili, da je izraelska vojska morda zagrešila vojne zločine v Gazi.

IAEA je ponovno pozvala Iran, da nujno omogoči pregled zalog urana, saj je Iran edina država brez jedrskega orožja, ki bogati uran na 60 odstotkov, kar je blizu 90-odstotnemu pragu, potrebnemu za izdelavo bombe. Inšpektorji še vedno niso dobili dostopa do jedrskih lokacij, ki sta jih junija bombardirali Izrael in ZDA.

Ameriški zakonodajalci so ponovno pozvali Trumpovo administracijo, naj se odzove na poročila o kitajskih podjetjih, ki naj bi pomagala Iranu pri obnovi programa balističnih raket, s čimer naj bi kršili sankcije Združenih narodov. Poziv je sledil poročanju CNN.

Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.

Pakistanski talibani so prevzeli odgovornost za samomorilski napad v Islamabadu, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih. Pakistanski premier Shehbaz Sharif je za napad obtožil pakistanske talibane in beludžistanske separatiste. Napad je bil redek, saj se je zgodil v glavnem mestu države.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran trenutno ne bogati urana, saj so ameriški in izraelski napadi junija poškodovali iranske jedrske objekte. Dodal je, da je Teheran odprt za pogovore z Washingtonom, če ZDA opustijo svoje "maksimalistične zahteve". Poudaril je, da v Iranu ni nobenega neprijavljenega bogatenja urana.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovil trditev, da bi Združene države v zelo kratkem času lahko uničile jedrske zmogljivosti Irana. Prav tako je bilo omenjeno, da so ZDA naročile posodobljene bombnike B-2.

Iran si želi doseči miren jedrski sporazum z Združenimi državami, da bi rešil desetletja dolg spor, vendar ne bo ogrozil svoje nacionalne varnosti. Iranski namestnik zunanjega ministra je izjavil, da ameriška vlada pošilja protislovna sporočila glede jedrskih pogovorov preko tretjih oseb.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo obsežne izraelske vojaške napade na različna območja v Libanonu. Iran opozarja mednarodno skupnost in regionalne države na njihovo obveznost, da se uprejo izraelskemu vojaškemu agresorstvu ter zahtevajo odgovornost in kaznovanje režima. Poudarili so, da bi izraelska agresivna politika lahko imela resne posledice za regionalni mir in stabilnost.

Izraelsko zunanje ministrstvo se je zahvalilo mehiškim varnostnim službam za preprečitev iranske "teroristične mreže", ki naj bi napadla izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz-Neiger. Viri v Washingtonu in Tel Avivu so potrdili, da so mehiške varnostne službe že v začetku tega leta preprečile iranski načrt za atentat.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Svetovalec vrhovnega voditelja za mednarodne zadeve je poudaril, da svet prehaja iz enopolarnega v večpolarni in pravičnejši red, s čimer se končuje obdobje ameriške prevlade.

Fox News poroča, da so iranski hekerji po obtožnici, vloženi proti nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost ZDA Johnu Boltonu, pridobili dostop do njegove e-pošte, ki je vsebovala zaupne informacije.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.